Select Page

Strokovni članki

SVETOVANJE IN PROMOCIJA ZDRAVEGA NAČINA PREHRANJEVANJA ZA VAROVANJE IN KREPITEV ZDRAVJA

MAG. NATAŠA JAN, UNIV. DIPL. BIOL., DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE 

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije se je avgusta 2015 pridružilo Zavodu za oskrbo na domu (ZOD) Ljubljana pri izvedbi projekta Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju (A-Qu-A). Kot zunanji izvajalec je društvo sodelovalo na treh področjih: informiranje o projektu A-Qu-A, dietetika – svetovanje in promocija zdravega načina prehranjevanja ter varovanja in krepitve zdravja za udeležence na predstavitvah projekta A-Qu-A v četrtnih skupnostih Mestne občine Ljubljana (MOL) ter izobraževanje zaposlenih v ZOD Ljubljana.

Informiranje o projektu A-Qu-A

V Posvetovalnici Za srce v Ljubljani smo obiskovalcem predstavili projekt A-Qu-A, tistim, ki so to želeli, pa izročili informativno zgibanko, da so se lažje odločili za sodelovanje. V ljubljanski Posvetovalnici Za srce smo ga mesečno predstavili približno 40 občanom MOL, starejšim od 65 let. Projekt smo predstavili javnosti tudi na osrednji prireditvi ob svetovnem dnevu srca na Prešernovem trgu 26. septembra 2015 v Ljubljani in 27. septembra 2015 na Rožniku. Pridružilo se nam je veliko ljudi, ki so se udeležili meritev krvnega tlaka, srčnega utripa in saturacije, sladkorja in holesterola v krvi. Z zanimanjem so vzeli revije Za srce in informativno zgibanko A-Qu-A ter prisluhnili nasvetom in obrazložitvi strokovnega tima, kaj za starejše občane MOL predstavlja projekt A-Qu-A. V reviji Za srce smo večkrat poročali o projektu, še posebej pa smo obveščali člane Društva za srce z območja MOL. Informacije smo širili tudi na spletni strani www.zasrce.si, društveni Mreži NVO 25x25 in sejmu Narava zdravje 2015.

Izkušnje pri informiranju v Posvetovalnici Za srce in na dogodkih zunaj nje: informacije o projektu A-Qu-A smo predali vsaj 1210 ljudem, starejšim od 65 let. Bili so hvaležni za podatke in ponujene vsebine, večina bi se želela vključiti v projekt, mlajši pa so se zanimali za vsebine zato, da bi jih predstavili svojim staršem, hkrati pa imeli pomisleke na lastno starost, ko jo bodo dosegli. Zaradi tega smo se pogovarjali, da bi bile vsebine, kot jih nudi projekt A-Qu-A, dobrodošle kot stalne in na voljo občanom MOL ter bi se po njih morali zgledovati tudi drugje po Sloveniji. Ugotavljali smo, da starejši potrebujejo, in jih bo tudi vse več potrebovalo, storitve fizioterapije, delovne terapije, dietetike, zdravstvene nege in logopedije – vse to, kar nudi projekt A-Qu-A brezplačno do konca leta 2016. To so storitve, ki so zelo potrebne in ki omogočajo boljšo kakovost življenja starejših prebivalcev.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je sodelovalo pri predstavitvah projekta A-Qu-A v ljubljanskih četrtnih skupnostih in na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani v letih 2015 in 2016.

ZOD Ljubljana je na srečanja povabil prebivalce v vseh četrtnih skupnostih MOL z namenom predstavitve delovne terapije s praktičnim prikazom uporabe pripomočkov, možnosti za prilagoditev stanovanja za večjo varnost in samostojnost bivanja starejših oseb, gibalne vadbe, meritev psihofizičnega statusa starejših občanov, svetovanja o zdravi prehrani in njeni pripravi, udeležencem, ki so to želeli, pa so izmerili krvni tlak in sladkor v krvi. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je pripravilo predstavitev – svetovanje o zdravi prehrani in njeni pripravi. Udeležencem smo predali zgoščene, zanimive in uporabne podatke o: zdravem načinu prehranjevanja, tem, na kaj moramo biti pozorni pri izbiri in nakupovanju živil, pravilnem shranjevanju živil, razporeditvi obrokov čez dan, zdravem načinu priprave obrokov, uporabi primerne posode, odnosu do obrokov, higieni v kuhinji ter kulturi prehranjevanja, pogovorili pa smo se tudi o kroničnih nenalezljivih boleznih, predvsem boleznih srca in ožilja, ki v največjem deležu prizadenejo to starostno skupino ljudi – s staranjem se upočasni delovanje različnih procesov in organskih sistemov ter celotnega organizma. Zmanjšata se delovanje ledvic, obtočil, pljuč in nekaterih žlez z notranjim izločanjem ter prožnost žil, posledično se zviša sistolični krvni tlak. Imunski sistem starostnikov slabi, telo postane dovzetnejše za okužbe in bolezni, spremeni se postava, saj mišičje in kostnina slabita, količina maščobnega tkiva se povečuje, količina vode v telesu pa se zmanjšuje. Propadanje okušalnih žlez po 50. letu spremeni zaznavo vonja in okusa. Na okušalne sposobnosti vplivajo tudi jemanje zdravil in različne bolezni. Težave povzročajo tudi spremembe prebavnega sistema. Delovanje jeter upada, izločanje prebavnih sokov se zmanjšuje in pojavi se slabša oživčenost črevesja. Zmanjšana mobilnost in gibljivost črevesja ter pomanjkanje tekočin in vlaknin v prehrani povzročata zaprtost in napihnjenost. Spremenita se tudi zobno in ustno zdravje, ki vplivata na prehranske navade starostnikov. Pride do izgub zobovja, izločanje sline se zmanjša, ustna sluznica pa se stanjša. O večini teh težav so udeleženci spregovorili po predstavitvi, ko smo se ob zdravem prigrizku imeli čas pogovarjati s posamezniki in jim svetovati.

Izkušnje pri delu z udeleženci predstavitev: način dela je bil takšen, da je udeležence pritegnil k aktivnemu sodelovanju z vprašanji že med samo predstavitvijo ter prikazom deklaracij živilskih izdelkov, zavajajočih podatkov na embalažah ter dejanske vsebnosti maščobe in sladkorjev v določenih živilskih izdelkih. Udeleženci so bili večinoma zelo gibljivi, telesno in miselno pri močeh, tudi o zdravem načinu prehranjevanja so veliko vedeli. Vendar je staranje naravnano tako, da ljudje z leti postajamo manj samostojni in pogosto tudi odvisni od drugih. Na pomoč jim priskočijo družinski člani, ki jim starejši najbolj zaupajo, na trgu pa poznamo različne storitve, ki jim nudijo pomoč in so jih udeležencem predstavili drugi sodelujoči izvajalci projekta A-Qu-A. Že med samo predstavitvijo so udeleženci postavljali vprašanja in dobro sledili povedanemu. Po koncu vseh predstavitev pa so se zbrali ob vedno zelo okusno pripravljenem prigrizku in sveže iztisnjenem pomarančnem soku ter sadju. Ob tem druženju so se ljudje posamezno oglasili s svojimi vprašanji in težavami ter spraševali o zdravem načinu prehranjevanja, pripravi obrokov, uporabi primerne posode, predvsem pa so bili zaskrbljeni, ali se ustrezno prehranjujejo glede na njihovo zdravstveno stanje, ki je večini že obračalo hrbet in se zato zdravijo z zdravili ter, kolikor je le mogoče, želijo še z zdravim življenjskim slogom, kamor sodi ustrezna prehrana, izboljšati kakovost življenja z obstoječo boleznijo. Tako sem ugotavljala, kako se starostniki prehranjujejo, katera živila se navadno znajdejo na njihovem jedilniku, kaj jih ovira pri hranjenju, potarnali so tudi o cenah, ki so pri določenih skupinah živil previsoke, da bi si jih lahko privoščili. Pogosto sem naletela na dejstvo, da so osamljeni, da samo zase ne pripravljajo rednih obrokov (predvsem, če so že izgubili življenjskega sopotnika), uživajo enolično hrano, izpuščajo obroke in ne zaužijejo priporočene dnevne količine tekočin. In smo skupaj iskali rešitve, ki se vedno najdejo. Bili so zadovoljni z nasveti. Želijo, da bi se lahko pogosteje obrnili po hitro in zanesljivo pomoč tudi na področju prehrane.

Zaposlenim v ZOD Ljubljana je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pripravilo štiri delavnice: predstavitev kroničnih nenalezljivih bolezni in zdravega načina prehranjevanja – nasveti pri nakupovanju in izbiri zdravju prijaznejših živilskih izdelkov, priporočljiva priprava zdravih obrokov, priporočljiva kuhalna posoda, shranjevanje živil, o odnosu do obrokov, kulturi prehranjevanja in vplivu prehrane na zdravje. Vsi zaposleni so prejeli tudi zdravstveno informativna gradiva Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ter revijo Za srce. Tistim, ki so želeli, pa smo izmerili sestavo telesa: težo, določili ITM, bazalni metabolizem, odstotek telesne maščobe, raven trebušne maščobe in odstotek skeletnega mišičja.

Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino te spletne strani je odgovoren izključno Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa norveškega finančnega mehanizma.