Select Page

Strokovni članki

PRILOŽNOSTI IN PASTI DOLGOTRAJNE OSKRBE NA DOMU – ŠTUDIJA PRIMERA

MARIJA MILAVEC KAPUN, LJUBIŠA PAĐEN, MIRJAM RAVLJEN, BARBARA DOMAJNKO 

Povzetek

Uvod: v okviru projekta A-Qu-A so študenti zdravstvene nege obiskovali starostnike na njihovih domovih. Pri tem so vstopali v njihov intimni prostor, v katerem so ljudje najbolj ranljivi. Metode: z metodo deskriptivne singularne študije primera smo želeli predstaviti primer in izhajajoče iz trenutne možnosti oskrbe starostnikov v domačem okolju. Rezultati z razpravo: ključno spoznanje študentov je, da k dvigu kakovosti življenja ljudi v domačem okolju lahko prispevamo različni strokovnjaki s tesnim medsebojnim sodelovanjem, ki spodbuja posameznika k optimalni aktivnosti pri skrbi za svoje zdravje. Pri izvajanju intervencij zdravstvene nege prihaja velikokrat do dileme, kje so meje kompetenc profesije in kako vključiti druge strokovnjake z namenom celostne oskrbe uporabnikov. Sklep: s poznavanjem kompleksnosti situacije, ki je posledica prepleta socialne situacije, ekonomskih izzivov in naraščajočih zdravstvenih težav, je celostna oskrba uporabnikov v domačem okolju prav gotovo aktualni izziv strokovnjakov, družbe in finančne ureditve dolgotrajne oskrbe.

Ključne besede: dolgotrajna oskrba, uporabniki v domačem okolju, opis primera, zdravstvena nega

Uvod

Obiski starostnikov v domačem okolju s strani študentov zdravstvene nege Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani v okviru projekta A-Qu-A so bili namenjeni izvajanju intervencij zdravstvene nege pri nudenju celostne oskrbe na domu.

Dolgotrajna oskrba je definirana kot niz različnih storitev, ki jih potrebujejo osebe zaradi manjše funkcionalne sposobnost zaradi različnih fizičnih in/ali kognitivnih stanj oziroma patoloških procesov in so zaradi tega v daljšem časovnem obdobju odvisni od pomoči drugih pri izvajanju osnovnih in podpornih življenjskih opravilih (OECD, Eurostat and WHO, 2011; Nagode et al., 2014). Na zdravje in posledično na funkcionalnost oseb pomembno vpliva tudi psihično počutje, socialna mreža in socialnoekonomski status (WHO, 2016).

V sodobnih družbah je zaznan proces sprememb v preoblikovanju družine: intenzivno prehaja iz razširjene v nuklearno in v enostarševsko. Ob tem se izgublja vloga družine kot inštituta znotraj katerega je bila v preteklosti zagotovljena oskrba bolnih in onemoglih družinskih članov. V preteklosti so za njih skrbele predvsem ženske, v sodobni družbi pa so ženske intenzivno vstopile na trg dela (Eurofamcare, 2006). Zaposlovanje žensk pomembno zmanjšuje število razpoložljivih laičnih oskrbovalcev. Z naraščanjem deleža starostnikov v razvitih družbah pa se povečujejo potrebe po storitvah dolgotrajne oskrbe. Ob prikazu primera želimo primerjati dejanske potrebe starostnikov v domačem okolju z razpoložljivimi možnostmi njihovega zadovoljevanja in pri tem izpostaviti nekatere šibke točke naših trenutnih sistemov oskrbe starostnikov v domačem okolju.

Metode

Prispevek temelji na metodologiji mešanih metod, in sicer, izvedena je bila deskriptivna singularna študija primera (Starman, 2013). V oskrbo zakonskega para sta bila vključena dva študenta, ki sta se pri obiskih v obdobju enega meseca dopolnjevala in pomagala. Študenta sta naredila oceno trenutnih potreb zakoncev po hierarahičnem modelu ocenjevanja po temeljnih življenjskih aktivnostih (Šušteršič, 1999), definirala negovalne diagnoze (aktualne in potencialne) ter izdelala predlog načrta aktivnosti zdravstvene nege, ki je bil potrjen s strani mentorice. Izveden je bil  intervju z gospo, z gospodom intervjuja ni bilo mogoče izvesti. Narejena je bila tudi ocena socialnega omrežja z LSNS-6 (Lubben et al., 2006).

Prikaz primera z interpretacijo

V nadaljevanju je opisan primer, ki predstavlja klasični tandem starostnikov v domačem okolju, ki so odvisni drug od drugega pri izvajanju osnovnih in podpornih življenjskih aktivnostih. Zaradi različnih bolezni in oviranosti so omejeni v gibanju, socialnih stikih. Socialna mreža se rahlja, otroci so zaposleni in živijo s svojimi družinami.

Zakonca (81 in 89 let) živita v prostornem, lastniškem stanovanju v 2. nadstropju, ki je dostopen z dvigalom. Med seboj se dobro razumeta. Imata sina in hčer, s katerima sta v rednih stikih preko telefona, enkrat tedensko ju obiščeta. Občasno se družijo s sosedi, s katerimi so v dobrih odnosih.

Gospod ima arterijsko hipertenzijo, sladkorno bolezen in okreva po tretji možganski kapi. Predpisanih ima 12 zdravil (antitrombotik, antidepresiv, antidiabetik, statini, antihipertenzivi, antipsihotik …). Zdravila mu tedensko pripravita otroka. Pri meritvah vitalnih funkcij ni večjih odstopanj. Ima prekomerno telesno maso. Največji zdravstveni problem pri gospodu predstavlja neurejena sladkorna bolezen, vrednosti meritev so bile med 6,2 do 24, 6 mmol/l. Meritev se ne izvaja redno.

Gospod je po kapi slabše pokreten, ima pareze obeh rok. Pri oblačenju, vzdrževanju osebne higiene, hranjenju in gibanju je povsem odvisen od pomoči drugih. Redko odide iz stanovanja zaradi težav pri gibanju po kapi. Za varno gibanje uporablja invalidski voziček, hojco in posteljno ograjico. Ima blago urinsko inkontinenco. Slabo je pogovorljiv. Verbalna komunikacija je omejena na enozložne odgovore (da/ne). Ima težave s kratkotrajnim spominom in zaznati je upad kognitivnih sposobnosti. Poleg tega je bil čustveno preobčutljiv. V socialnih stikih je le, ko kdo pride na obisk (sinova ali sosedi), dnevno preživi pred TV pet ur in več, v posteljo odide ob 21. uri in ostane v njej do 8. ure zjutraj.

Gospa ima arterijsko hipertenzijo, je slepa na desno oko. Redno jemlje štiri zdravila antitrombotik, statin, antidepresiv in perindopril (za uravnavanje krvnega tlaka).

Gospa sama skrbi za gospoda, tudi ko nima pomoči s strani izvajalcev socialne oskrbe. Gospa tudi sama pripravlja vse obroke in nudi potrebno pomoč možu pri vseh temeljnih življenjskih aktivnostih. Gospa je pri vsakodnevnih aktivnostih samostojna, vendar obremenjena z oskrbo moža. Zaznati je socialno deprivacijo in občutek izgorelosti. Navaja bolečine v križu.

Glede na opisan primer se pojavlja vprašanje obravnave oseb z multimorbidnostjo in posledično polifarmacijo, kar predstavlja poseben izziv za zdravstveno oskrbo starostnikov. Poleg večjih finančnih stroškov hkratno jemanje več zdravil pomeni slabšo adherenco do zdravljenja, več stranskih učinkov zdravil in interakcij zdravil, pojav neželenih dogodkov, poslabšanje funkcionalnosti posameznika in geriatrični sindrom (Maher, Hanlon, & Hajjar, 2014). Študije kažejo, da je slednje možno izboljšati (Tjia, Velten, Parsons, Valluri, & Briesacher, 2013). Zaradi obremenjenosti zdravnikov družinske medicine je obravnava starostnikov v domačem okolju redka; zato v diagnostiko in zdravljenje ter vodenje bolezni intenzivno vključujejo patronažno medicinsko sestro. Obravnava pri osebnem zdravniku je pogosto omejena na predpisovanje zdravil: z uvedbo e-recepta pa so stiki omejeni na obisk lekarne, kar navede tudi gospa.

Par obiskuje tudi patronažna medicinska sestra. Njeno vključevanje v kurativno obravnavo starostnika v domačem okolju je opredeljeno s strani uporabnikovega osebnega zdravnika. Lahko pa se izvajajo tudi dvakrat letno preventivni obiski, ki so namenjeni osebam nad 65 let, ki so osamljeni in socialno ogroženi, vendar delež teh obiskov pada; tako je v letu 2014 znašal le 3,8 % vseh preventivnih patronažnih obiskov (Hladnik, Renar, Vardič, & Zavrl Džananović, 2014). Poleg sodelovanja v diagnostično-terapevtskih postopkih je bistveno in samostojno delo patronažnih medicinskih sester v ocenjevanju potreb po storitvah, načrtovanju in izvajanju zdravstvene nege ter vrednotenju opravljenega dela (Šušteršič, 1999). Slednje glede na trenutne pravne podlage ni možno. Gospa navaja, da bi ji redni obiski s strani patronažne medicinske sestre koristili in bi ji bili v pomoč pri obvladovanju situacije. Poleg pomembne vezi z zdravnikom, ki jo predstavlja delovanje patronažne medicinske sestre, bi bilo lahko njeno delovanje usmerjeno v zdravstveno-vzgojni proces, ki zajema človeka kot celoto. Pri gospodu so velike težave z obvladovanjem sladkorne bolezni, ki so verjetno posledica neustrezne prehrane, mogoče nerednega jemanja zdravil. Preventivno delovanje patronažne medicinske sestre pri paru bi bilo smiselno tudi na drugih življenjskih področjih.

V higiensko oskrbo se vključujejo tudi socialne oskrbovalke z menjavanjem plenic dvakrat dnevno ob delavnikih. Socialna oskrba je del pomoči na domu, ki vključuje tudi pomoč pri umivanju (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, n.d.). Gospa sama menja plenico opoldan, vesela pa je bila pomoči študentov pri britju, tuširanju, sprehodih in drugi oskrbi moža.

Večina bremena oskrbe uporabnika je prepuščena ženi. Podatki kažejo, da so ženske tiste, ki izvedejo 2/3 celotne neformalne oskrbe v Evropi, pogosto so starejše nad 50 let (Bettio & Verashchagina, 2012). Laični oskrbovalci v Evropi opravijo povprečno 60 % celotne oskrbe starostnikov (Eurofamcare, 2006). Pri obravnavi starostnikov v domačem okolju se strokovnjaki le redko osredotočajo na sistematično podporo laikom, najpogosteje svojcem, pri oskrbi svojca.

Za celostno obravnavo posameznikov v domačem okolju je nujna vključenost drugih strokovnjakov, ki lahko pomembno prispevajo k uspešnejši rehabilitaciji, kakovosti življenja in prilagojenosti bivalnega okolja potrebam uporabnika. Gospa pogreša predvsem fizioterapevta, za rehabilitacijo moža po kapi. Ker ji trenutni zdravstveni sistem tega ne omogoča, načrtuje poiskati storitev na trgu. Prav gotovo bi ji tudi delovno-terapevtska prilagoditev okolja in pripomočkov, ter načrt dnevnih aktivnosti pomagal do bolj kakovostnega življenja zakoncev in nudenja pomoči možu s strani žene in drugih laičnih izvajalcev oskrbe.

Okvirna ocena socialnega omrežja (Lubben et al., 2006) obravnavanih zakoncev kaže na šibko socialno vključenost, saj imata manj kot dve osebi, ki bi podpirali uspešno socialno integracijo. Predvsem gospa ima nekaj kontaktov s sosedi. Podatki iz literature kažejo, da naj bi se krepili stiki s sosedi ob pojavu težav z zdravjem (Kavčič & Pahor, 2016), pri njima tega ni zaznati. Zakonca potrebujeta pomoč in spodbudo za gradnjo (ne)formalne mreže laičnih oskrbovalcev, ki bi pomenila podporne mehanizme ob naraščajočih zdravstvenih težavah.

Pri identifikaciji kazalnikov kakovosti storitev dolgotrajne oskrbe (OECD & European Commission, 2013) pri tem paru negativno izstopata uporaba več zdravil in pojavnost depresije. Na osnovi tega lahko sklepamo, da dolgotrajna oskrba tega para ni kakovostna, predvsem ni usmerjena v izboljšanje kakovost življenja in v opolnomočenje posameznika za čim daljše samostojno življenje.

Zdravstveno stanje posameznika ne napoveduje nujno obsega in vrste potreb po storitvah oziroma stopnje samostojnosti. Funkcioniranje posameznika je opredeljeno s tremi nivoji: funkcioniranje (dela) telesa, človeka kot celote in človeka v socialnem kontekstu. Poleg zdravstvenega stanja na funkcioniranje posameznika vplivata tudi okolje in osebnost (WHO, 2016). V naše primeru bi s celostnim pristopom lahko izboljšali funkcioniranje uporabnika in njegove žene. Za boljšo kakovost storitev dolgotrajne oskrbe in bolj human odnos do starostnikov v domačem okolju je potrebno integrirano sodelovanje vseh vključenih, ki bodo podpirali posameznika, družino in skupnost z izbiro pravih storitev, v pravem obsegu in pravem času.

Zaključek

Pri spodbujanju oskrbe starostnikov z mulitimorbidnostjo v domačem okolju je treba zagotoviti celostno podporo s strani sinhrono delujočih sistemov zdravstvene, socialne, pravne in ekonomske varnosti. Strokovnjaki posameznih strok bi morali na osnovi enotne strokovne ocene potreb uporabnika jasno oblikovati enoten načrt oskrbe. Vključenost izvajalcev oskrbe bi morala biti dopolnjujoča in usmerjena v zagotavljanje kakovosti življenja uporabnikov in njihovih laičnih oskrbovalcev.

Literatura:

  • Bettio, F., & Verashchagina, A. (2012). Long-Term Care for the elderly. Provisions and providers in 33 European countries. Luxembourg: European Comission. http://doi.org/10.2838/87307
  • (2006). Services for Supporting Family Carers of Older Dependent People in Europe: Characteristics, Coverage and Usage: The Trans-European Survey Report. Retrieved from http://www.uke.de/extern/eurofamcare/documents/deliverables/teusure_ web_080215.pdf
  • Hladnik, M., Renar, I., Vardič, D., & Zavrl Džananović, D. (2014). Patronažno zdravstveno varstvo. In I. Renar & D. Zavrl Džananović (Eds.), Zdravstveni statistični letopis 2014 (pp. 5-3-5–18). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Retrieved from http://www.nijz.si/sl/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2014
  • Kavčič, M., & Pahor, M. (2016). Medosebni odnosi in zdravje v okviru soseske. Teorija in Praksa, 53(2), 488–502.
  • Lubben, J., Blozik, E., Gillmann, G., Iliffe, S., Kruse, W. V. R., Beck, J. C., & Stuck, A. E. (2006). Performance of an Abbreviated Version of the Lubben Social Network Scale Among Three European Community-Dwelling Older Adult Populations, 46(4), 503–513.
  • Maher, R. L., Hanlon, J. T., & Hajjar, E. R. (2014). Clinical Consequences of Polypharmacy in Elderly. Expert Opinion on Drug Safety, 13(1), 10.1517/14740338.2013.827660. JOUR. http://doi.org/10.1517/14740338.2013.827660
  • Nagode, M., Zver, E., Marn, S., Jacović, A., & Dominkuš, D. (2014). Dolgotrajna oskrba – uporaba mednarodne definicije v Sloveniji D. Zbirka Delovni Zvezki UMAR, 23(2), 1–49. Retrieved from http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije /dz/2014/DZ_02_14.pdf
  • OECD, & European Commission. (2013). A Good Life in Old Age ? Monitoring and Improving Quality in Long-Term Care. Retrieved from https://www.oecd.org/els/health-systems/PolicyBrief-Good-Life-in-Old-Age.pdf
  • OECD, Eurostat, & WHO. (2011). A System of Health Accounts. Paris. OECD Publishing. http://doi.org/10.1787/9789264116016-en
  • Starman, A. B. (2013). Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave. Sodobna Pedagogika, 1(2013), 66–81.
  • Šušteršič, O. (1999). Večparameterski hierarhični model evalvacije organizacijsko – informacijskega sistema patronažne zdravstvene nege: doktorska disertacija (doktorska disertacija). Univerza v mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj.
  • Tjia, J., Velten, S. J., Parsons, C., Valluri, S., & Briesacher, B. A. (2013). Studies to Reduce Unnecessary Medication Use in Frail Older Adults : A Systematic Review, 285–307. http://doi.org/10.1007/s40266-013-0064-1
  • (2016). International Classification of Functioning, Disability and Health (ICF). Retrieved from http://www.who.int/classifhttp://www.who.int/classifications/icf /en/ications/icf/training/icfbeginnersguide.pdf
Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino te spletne strani je odgovoren izključno Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa norveškega finančnega mehanizma.