Povzetek

V prispevku so predstavljeni dosedanji rezultati individualnih kinezioloških obravnav na domu starejših v Mestni občini Ljubljana, v okviru mednarodnega projekta Aktivno in kvalitetno staranje v domačm okolju – A-Qu-A, programa Norveškega finančnega mehanizma 2009 – 2014, dejavnosti Neposredno izvajanje preventivne in kurativne dejavnosti za krepitev psiho-fizične kondicije. Dosedanji rezultati osvetljujejo nekatere razsežnosti pomena telesne aktivnosti v procesu staranja in vključevanja le-teh aktivnosti v vsakdanje življenje starejših, ki prebivajo v domačem okolju.

Namen 302 individualnih kinezioloških obravnav je bil preko testiranja in ocene stanja posameznika ugotoviti psiho-fizično stanje starejših, ki bivajo v svojem domačem okolju ter jim na podlagi rezultatov testiranja preko individualnega programa aktivnosti in demonstracije izvajanja akivnosti, svetovati glede gibalne aktivnosti doma. Poleg omenjenega je bil namen, da se preko dveh 6-tedenskih programov gibalne vadbe pokaže pomen sistematične telesne vadbe za dosego boljše gibljivosti, usklajenega delovanja prožnih in močnih mišic, boljšega ravnotežja  in preko tega doseganja zadostne mobilnosti, ki pripomore k izboljšanju kakovosti bivanja v domačem okolju.

Ključne besede: staranje, domače okolje, gibalna/športna dejavnost, ravnotežje, gibalne sposobnosti.

Uvod

S staranje pride do zmanjšanja gibalnih in funkcionalnih zmožnosti (Rugelj in Uršič, 2006), kar lahko vodi do sedečega življenjskega sloga in zmanševanja gibalnih zmožnosti. Iz tega razloga je za kakovostno staranje ključno, da starejše osebe ohranijo čim višjo stopnjo gibalne aktivnosti, kar vpliva tudi na njihovo samopodobo, odnos samega do sebe, do ožjega in širšega okolja. S staranjem (posledično z zmanjševanjem telesne zmogljivosti) so med drugimi povezani tudi nenadni padci, ki imajo za posledico poškodbe, le-te pa lahko vodijo v hospitalizacijo ali istitucionalizacijo (Rugelj in Uršič, 2006). Najbolj pogoste posledice nenadnih padcev so zlom kolka, zlom roke, podpludbe in bolečine. Kar 4 % padlih oseb zaradi posledic padca umre (Tinetti, 2003). Posledice padcev so škodljive za posameznika ter hkrati predstavljajo veliko breme za javno zdravstvo.

Eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja in vzrokov za nenadne padce so spremembe in motnje ravnotežja (Tinetti, 2003). Na ravnotežje vplivajo tako mišična zmogljivost, gibljivost, vid in drugi čutilni prilivi, kakor tudi kognitivni in čustveni dejavniki. Ker je ravnotežje kompleksna motorična in kognitivna funkcija, mora posameznik med funkcijskimi aktivnostmi natančno usklajevati informacije iz proprioceptivnega, vidnega in vestibularnega sistema z gibalnimi pobudami (Massion, 1994). Pri vsakodnevnih aktivnostih pogosto prihaja do nasprotujočih senzoričnih informacij, ki lahko vodijo v izgubo ravnotežja in padec. Pri proučevanju in načrtovanju ukrepov za preprečevanje padcev je potrebno upoštevati tudi sposobnost sočasnega izvajanje dveh nalog, ki zahtevajo deljeno pozornost. Medtem ko pri zdravih odraslih osebah sočasna kognitivna naloga ne zmoti ravnotežja pa nekatere raziskave kažejo, da s staranjem k nestabilnosti vse bolj prispeva tudi zmanjšana pozornost ali konkurenčna naloga med ohranjevanjem drže (Wollacott, Shumway-Cook, 2002).

Bilban (2008) pravi, da starostnik, ki lahko sam poskrbi za svoje osnovne potrebe, ohranja svojo neodvisnost, intimnost in samospoštovanje, kar je bistveno za njegovo samopodobo. Telesna dejavnost predstavlja pomemben dejavnik za ohranjanje samostojnosti pri starostnikih, kot tudi potencialno možnost za preprečevanje, predvsem pa upočasnjevanje številnih bolezni (Karpljuk, Meško, Mlinar, 2008) in tudi preventive pred morebitnimi padci.

Zmanjševanje gibalne zmožnosti lahko povečajo vedno bolj prisotne starostne in bolezenjske spremembe. Kajti pri staranju gre za zapleten proces, pri katerem se biološki (vidno upadanje telesne zmogljivosti), psihološki (zmanjševanje senzoričnih, intelektualnih funkcij, sposobnosti adaptacije, orientacije, pozornosti, pešanje spomina,… ) ter socialni dejavniki (socialno – ekonomska odvisnost) med seboj tesno prepletajo. Nezmogljivost v starosti je združena tudi s slabo kakovostjo življenja, odvisnostjo od formalnih in neformalnih skrbnikov in pogosto z visokimi stroški medicinskih in negovalnih storitev (Jakovljevic, Rugelj, Hleb idr, 2006). Takšna odvisnost slej ko prej privede v potrebo po institucionalnem varstvu (Zaletel, 2011). Osebe, ki so kljub starosti samostojne in živijo neodvisno življenje v domačem okolju, so manj ranljive, imajo pozitivno identiteto, če imajo dobro kakovost življenja in zdrav življenjski slog, kamor sodi tudi skrb za telesno dejanost (Zaletel, 2011).

Izvedba individualnih kinezioloških obravnav v domačem okolju starejših v Mestni občini Ljubljana v okviru projekta “Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju (A-Qu-A)

Promocija aktivnosti

Promocija aktivnosti se je v obliki aktivnih predstavitev izvajala na Okroglih mizah četrtnih skupnosti, organiziranih s strani Mestne občine Ljubljana. Iste storitve v okviru omenjenega projekta je svojim končnim uporabnikom nudil tudi Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, kot nosilec projekta, ki je preko svojih oglaševalskih kanalov poskrbel še za dodatno promocijo te aktivnosti. Aktvnosti so bile za udeležence vključene v projekt brezplačne. Na okroglih mizah se je predstavil pomen in namen individualne obravnave za izboljšanje psihofizične kondicije v projekt vključenih udeležencev in ohranjanje oziroma izboljšanje njihove mobilnosti s ciljem ozaveščanja splošne javnosti o pozitivnih učinkih redne gibalno/športne aktivnosti pri starejši populaciji.

Vzorec merjencev in obravnava posameznikov

Na domu posameznikov se je obiskalo 302 starejši osebi, ki so se prostovoljno vključili v aktivnost projekta. Za tovrstne aktivnosti so se po večini raje odločale ženske (69,5 %) v primerjavi z moškimi (30,5 %). Povprečna starost v obravnavo vključenih udeležencev je bila 77 let (moški 76 let, ženske 77 let). Pogoji za vključitev v program aktivnosti je bil, da kandidati živijo v svojem domačem okolju, so stari vsaj 65 let (izjemoma so bile vključene mlajše osebe s kroničnimi in težkimi boleznimi/poškodbami) in s stalnim prebivališčem v Mestni občni Ljubljana. Posamezna individualna obravana je obsegala testiranje posameznega v projekt vključenega udeleženca, oceno njegovega stanja, pripravo individualnega programa aktivnosti in demonstracijo izvajaja aktivnosti na njegovem domu. Obravnava je trajala 60 – 120 minut na posameznika in se je opravila v enkratni obravnavi. Namen individulanih obravnav je bil ozavestiti v projekt vključene udeležence o pozitivnih učinkih gibalne/športne aktivnosti, jim glede na njihovo stanje sestaviti in demonstrirati njim prilagojen program gibalne vadbe, ki (tam, kjer je to bilo smiselno) vključuje tudi kognitivne vaje v povezavi z vsakodnevnimi aktivnostmi udeležencev. Cilj prilagojene vadbe je bil doseči in izboljšati mobilnost posameznika, vzdrževati in izboljšati srčno – žilno, dihalno in mišično – skeletno kondicijo za kakovostno bivanje posameznika v domačem okolju.

6 – tedenski program gibalne vadbe

Poleg izvedenih 302 individualnih kinezioloških obravnav, se v okviru iste dejavnosti izvajata tudi dva programa gibalne vadbe, v obsegu trajanja 6 tednov in sicer 2 x tedensko, s tem da posamezna vadbena enota traja po 45 minut. Vadba se izvaja organzirano pod nadzorom za to strokovno usposobljenega delavca , 1 x tedensko pa udeleženci programov vadbo po navodilih izvajajo sami. Prvi program vadbe zajema dva končna uporabnika, ki izvajata prilagojeno kineziološko vadbo. Drugi program vadbe, ki zajema ravnotako dva končna uporabnika, poleg kinezioloških vaj zajema tudi kognitivne vaje. Programa vadbe obsegata testiranje (začetno in končno) v program vključenih posameznikov, oceno njihovega stanja, pripravo programa aktivnosti in izvajanje vadbe. Namen 6 – tedenskih gibalnih programov je pokazati prednosti natančno načrtovane in posamezniku prilagojene gibalne vadbe, ki jo posameznik lahko izvaja v svojem domačem okolju z namenom izboljšanja gibljivosti, moči, ravnotežja in kognitivnih sposobnosti v povezavi z vsakodnevnimi gibalnimi aktivnostmi, kar pa pripomore k izboljšanju kakovosti bivanja v domačem okolju.

Čas trajanja aktivnosti

Aktivnosti individualnih kinezioloških obravnav so potekale med januarjem in oktobrom 2016.

Aktivnosti dveh 6-tedenskih gibalnih programov so se pričele v septembru 2016 in se končajo predvidoma v začetku novemba 2016.

Potek meritev in svetovanja

Individualne obravnave posameznikov so obsegale pogovor z vprašalnikom in testiranje posameznega v projekt vključenega udeleženca.

Vprašalnik in testiranje sta imela ključno vlogo pri sestavi individualnega programa gibalne vadbe in svetovanju na to temo. S vprašalnikom se je preko pogovora ugotovil poklic (ali več poklicev), ki ga je posamezni udeleženec opravljal tekom življenja. Le-ta včasih že nakazuje na prisilne drže in s tem povezane degenerativne spremembe in navade posameznika. Preko vprašalnika se je izvedelo o zdravstvenih omejitvah, ki bi lahko vplivale na izvajanje gibalno/športne dejavnosti doma, o področjih gibalno/športne aktivnosti (G/ŠA), ki so za posameznika pomembna, o rekreativnem ukvarjanju s športom v preteklosti in sedaj, o količini trenutne gibalne aktivnosti, o količini zaužite tekočine dnevno, razvadah (alkohol, kajenje), kvaliteti spanja itn.

Ocena stanja gibalnih sposobnosti se je izvajala s testi: vstajanje s stola (30 s), upogib komolca (Biceps test), doseg sede, test praskanja hrbta, test vstani in pojdi (2,4m), test tveganja za padce, kratek preizkus spoznavnih sposobnosti – KPSS test, testa hoje z dodato nalogo – odštevanjem in spremljanje hoje. Glede na sposobnosti posameznika vključenega v ta del projekta so se izbali določeni testi, ki so bili glede na subjektivno oceno stanja posameznika smiselni.  Preko testiranja gibalnih in kognitivnih sposobnosti se je ocenjevalo telesne lastnosti, preko katerih se lahko odkrije šibkosti in na podlagi rezultatov oblikuje individualiziran program vadbe.

Glede na pogovor, vprašalnik o zdravstvenem stanju, življenjskih in gibalnih navadah, se je sestavil program gibalnih vaj, smiselnih glede na ugotovljeno stanje, ki so prilagojene za izvajanje v domačem okolju. Udeleženci so prejeli pisna priporočila, ki so vključevala priporočila kako varno pričeti z gibalno/športno aktivnostjo, splošna priporočila za izvajanje telesne vadbe, posebna opozorila, kdaj aktivnosti ni priporočljivo izvajati, razbremenilne položaje za akutne bolečine v vratu, rami, križu, kolku in kolenu, navodila za pravilno tehniko vstajanja iz postelje, priporočljivo tehniko sedenja ter priporočila pravilnega dvigovanja bremen. Poleg naštetih priporočil, se jim je sestavil program telesnih vaj (s podarkom na kineziologiji). Program telesnih vaj se je od posameznika do posameznika razlikoval. Ker se je vsakega posameznika obravnavalo individualno, so s tem tudi zahteve in potrebe bile individualne. Izvajalka (Marina Dobnik s.p.) je imela izdelanih več programov, ki so se na grobo delile na gibalne vaje prilagojene za delo na postelji, gibalne vaje prilagojene za delo sede in bolj zahtevne gibalne vaje prilagojene za delo stoje ter dinamične vaje, ki so vključevale več gibalnih (in kognitivnih) sposobnosti hkrati. Podrobno je vsak segment zajemal priporočljiv nabor telesnih vaj, ki so bile natančno opisane in slikovno prikazane. Glede na potrebe posameznika je izvajalka sestavila program vaj in jih skupaj z ostalimi priporočili spela v barvno brošuro velikosti A5, ki jo je vsak posameznik tudi prejel. Vsa priporočila v brošuri so bila tudi predstavljena in gibalne vaje tudi demonstrirane. Tam, kjer je to bilo smiselno so bile priložene tudi kognitivne naloge in vaje z navodili za izvajanje. V kolikor se je čez čas pojavila nejasnost v izvedbi priporočil, so imeli uporabniki možnost kontaktirati izvajalko za dodatna navodila in pojasnila.

Zaključek in sklep

Udeleženci projekta Aktvno in kakovstno staranje v domačem okolju  so pripravljeni narediti marsikaj za uspešno staranje. Nekateri se redno udeležujejo organizirane telesne vadbe in verjeto zase naredijo še mnogo več. Zanimiv podatek, ki ga zasledimo v literaturi je, da okoli 50 % starejših po padcu ne more vstati, ne samo zaradi poškodbe, ampak tudi zaradi slabe splošne kondicije (Stevens, 2006). Do podobnih rezultatov smo prišli tudi preko testa Vstajanje iz stola (Jakovljević in Knific, 2015), ki je namenjen oceni zmogljivosti in vzdržljivosti mišic nog. Pri njem se šteje število popolnih dvigov iz stola in sicer v času 30 sekund. Kar 42,1 % vseh udeležencev testa ni zmoglo narediti (so bili nepokretni, polpokretni s pripomočki ali niso zmogli vstati brez pomoči rok). Med tistimi, ki so test pravilno opravili (41,9 %) sta izstopali dve skupini in sicer 80 – 84 letniki, ki so test opravili podpovprečno (opravili so povprečno 8,9 ponovitev), ravnotako 85 – 89 letniki (opravili so povprečno 7,1 ponovitev). Ostale starostne skupine so bile v povprečju glede na referenčne vrednosti testa.

Ker strah pred ponovnimi padci velikokrat povzroča opuščanje aktivnosti in posledično socialno izolacijo, je varna in pravilna izbira ter pravilnost izvedbe telesnih vaj zelo pomembna, saj deluje v smeri preprečevanja padcev in občutka nestabilnosti pri hoji. Zaradi slednjega je bilo smiselno pri udeležencih izvesti Test tveganja za padec. Nobena starostna skupina testa ni zmogla izvesti brez težav. Največ težav pri izvedbi so imeli starejši (moški in ženske) nad 85 letom starosti, moški med 60 in 64 letom ter moški med 80 in 84 letom starosti. Pri posameznikih z večjim tveganjem za padec je individualni program vseboval gibalne vaje s poudarkom na ravnotežju in moči. Vsi ti udeleženci so prejeli tudi vaje in navodila za miselno krepitev.

Prilagojena telesna vadba z individualnim programom gibalne vadbe na domu je pomembna ne samo iz vidika dobrega počutja in zadovoljstva starejših, temveč predvsem iz vidika svetovanja glede pravilnega izbora in izvajanja gibalnih vaj. Preko vsakemu posamezniku prilagojenega individualnega programa, le-tega opogumimo za aktivnost, ki jo zmore in ga motivira za nadaljno delo, s tem pa tudi skrbi za lastno zdravje in zadovoljstvo.

Literatura:

• Bilban M (2008). Telesna aktivnost za ohranjanje zdravja starejših. V: Zbornik prispevkov. Cvahtetovi dnevi javnega zdravja, september 2008. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 42- 60.
• Jakovljević, M. & Knific, T. (2015). Test telesne pripravljenosti za starejše (Senior fitness test- SFT). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
• Jakovljevic M, Rugelj D, Hlebš S, Kacin A, Sevšek F, Dremelj K, Špoljar J, Leskošek B (2006). Skupina testov za ocenjevanje telesne pripravljenosti starostnikov. V: Zbornik predavanj. Posvetovanje Celostna obravnava starostnikov,24. november 2006. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 49-58.
• Karpljuk D, Meško M, Mlinar S, Videmšek M (2008). Vidiki telesne dejavnosti v tretjem življenjskem obdobju. V: Zbornik prispevkov. Cvahtetovi dnevi javnega zdravja, september 2008. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 62-69.
• Massion J (1994). Postural control system. Curr Opin Neurobiol 4 (6): 877-87.
• Rugelj D, Uršic K (2006). Ucinek vadbe, specificne za ravnotežje pri oskrbovancih doma. V: Zbornik predavanj. Posvetovanje Celostna obravnava starostnikov, 24. november 2006. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 69-78.
• Stevens, JA (2006). Fatalities and injuries from falls among older adults: United
• States, 1993-2003 and 2001-2004. Morbidity and Mortality Weekly Report 55 (45): 234-45.
• Tinetti ME (2003). Preventing falls in elderly persons. N Engl J Med 348 (1): 42.
• Wollacott M, Shumway-Cook A (2002). Attention and the control of posture and gait: a review of an emerging area of research. Gait Posture 16 (1): 1-14.
• Zaletel, M. (2011). Identiteta starejših telesno dejavnih oseb. V: Zbornik prispevkov. Posvetovanje Aktivno in zdravo staranje. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta, 9-20.