Select Page

Strokovni članki

STANJE NA PODROČJU PRILAGOJENOSTI NOTRANJE OPREME POTREBAM STAREJŠIH

IZRED. PROF. DR. JASNA HROVATIN, DOC. MOJCA PERŠE 

Povzetek

Z raziskavo smo ugotovili, da večina starejših občanov mestne občine Ljubljana živi v stanovanjih, ki niso prilagojena potrebam starejših, kar jim povzroča stres, slabo počutje in izgubo samostojnosti. Bivalno okolje, ki ni prilagojeno specifičnim potrebam starejših, pa je lahko poleg tega tudi vzrok za poškodbe.

Ugotovili smo tudi, da se starejši ne zavedajo, da bi lahko z manjšimi spremembami v bivalnem okolju opravljali vsakdanja opravila hitreje, z manj napora in bolj varno, predvsem pa bolj samostojno in neodvisno.

Končni cilj intervencij, ki jih je Fakulteta za dizajn izvajala v okviru projekta Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju (A-Qu-A), je bil ozaveščanje starejših o pomenu prilagoditve bivalnega okolja potrebam, ki nastopijo v tretjem življenjskem obdobju, ter dvig kakovosti bivanja. Posredno pa tudi prispevek k večji varnosti in neodvisnosti.

Ključne besede: oprema, stanovanje, oblikovanje, starejši, tretje življenjsko obdobje.

 

Pregled objav

Raziskovalci iz University of Sheffield School of Architecture so leta 2004 opravili raziskavo o vplivu arhitekture na kakovost življenja. Zanimala jih je primernost stanovanjskega okolja za ostarele. Raziskavo so opravili na 38-ih domovih za ostarele ter ugotavljali, da ima dizajn stavb pozitivne in negativne vplive na kakovost življenja stanovalcev; to je še posebej pomembno, ker starejši ljudje preživijo večino časa v zgradbi, v kateri bivajo. Med drugim so ugotovili, da je za kakovost bivanja, zaradi povečane dovzetnosti starejših ljudi za okužbe in bolezni, zelo pomembno upoštevanje higienskih standardov predvsem v delih stavb, kjer pripravljamo hrano in obedujemo (Torrington et al., 2004). M. Colombo je s sodelavci (1998) analiziral 26 stanovanj in na podlagi tega identificiral najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo ostareli. Med drugim so v 33 % stanovanj zabeležili problem varnosti v kuhinji, v 25 % pa neustrezno razsvetljavo.

Raziskave tudi kažejo, da zaradi socialnih in finančnih razlogov večina starejših ljudi z oteženimi gibalnimi sposobnostmi ostaja, kolikor dolgo je mogoče, v lastnih stanovanjih. V Sloveniji živi v domovih za ostarele samo 7 % prebivalstva, zato je toliko bolj pomembno, da so stanovanjski objekti in oprema taki, da ostarelim in invalidom olajšajo uporabo stanovanja. Po drugi strani pa si, spet zaradi finančnih razlogov, le redki lahko privoščijo temeljito prenovo svojih stanovanj. Ugotovljeno je bilo, da 60 % starejših ljudi živi v domovih, ki niso bili obnovljeni ali na novo opremljeni več kot 20 let, kar vpliva na slabše udobje in varnost. Več kot 14 % starejših ljudi v Angliji živi v nezadostnih pogojih bivanja, v domovih, ki so nujno potrebni prenove (Boyo, 2001). Vendar pa se samo 10 % ostarelih odloči za modifikacijo obstoječe opreme novim potrebam (Gilderbloom et al., 1996). V nekaterih študijah so se raziskovalci osredotočili tudi na oblikovanje pohištva za starejše (Klos et al. 2014a, Klos et al. 2014a, Fabisiak et al., 2014; Klos et al., 2012, Pissareva et al. 2009, Trajkovič et al., 2002; Hrovatin et al., 2014, Hrovatin et al., 2015), kar je izjemnega pomena, saj je večina izdelkov, vključno z elementi notranje opreme, oblikovana za mlade ljudi, zato imajo starejši pogosto težave pri uporabi teh.

Metoda

Raziskavo smo izvedli s pomočjo ustnega anketiranja v okviru projekta Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju (A-Qu-A). Anketiranje smo opravili ob obisku na domovih starejših občanov. V raziskavo je bilo vključenih 83 posameznikov, starejših od 65 let, s stalnim prebivališčem v mestni občini Ljubljana.

Raziskava

Z raziskavo smo poskušali ugotoviti stanja prilagojenosti notranje opreme potrebam starejših, ki živijo v stanovanjih znotraj mestne občine Ljubljana. Ker se v kuhinji in kopalnici zgodi največ nesreč v domačem okolju, se bomo v članku osredotočili na rezultate, ki smo jih dobili z analizo omenjenih prostorov.

Kadar projektiramo kuhinjo za starejše od 65 let, je priporočljivo, da predvidimo vsaj del delovne površine v kuhinji brez spodnjih omaric. Taka kuhinja ni primerna samo za osebe na invalidskem vozičku, ampak tudi za starejše, ki pogosto težko stojijo dlje časa in lahko ob takem delovnem pultu opravljajo dela v kuhinji sede (Slika 1).

Slika 1. Primernost kuhinje za sedeče opravljanje del

Z raziskavo smo ugotovili, da 40 % anketirancev lahko v kuhinji opravlja delo sede, vendar pa je imel samo eden od anketirancev kuhinjski niz oblikovan tako, da je bilo omogočeno opravljati delo sede za kuhinjskim pultom. Vsi drugi opravljajo sedeče delo ob kuhinjski mizi, kar pa je manj praktično, saj nimajo v bližini pomivalnega korita, ki ga pri delu v kuhinji pogosto uporabljamo.

Druga pogosta težava pri opremi kuhinje je ustrezna osvetlitev delovne površine. Kuhinja je delovni prostor, kjer ravnamo z ostrimi noži, gospodinjskimi stroji in vročo posodo, zato je nujno, da je celotna kuhinja, še posebej pa delovna površina, dobro osvetljena. Slaba osvetlitev delovne površine in kuhalne plošče je pogost vzrok za nesrečo. Posebno pozornost moramo nameniti glavni delovni površini, pomivalnemu koritu in delu s kuhalno ploščo. Pri nameščanju lokalne osvetlitve in izbiri same svetilke moramo paziti na moteče sence, bleščanje in ustrezno jakost. Osvetlitev, ki je usmerjena k delovnemu mestu, je treba namestiti s sprednje ali leve strani in ne za hrbtom. Tako se izognemo senci lastnega telesa na delovni površini (Slika 2).

Slika 2. Primerna osvetlitev delovne površine

Z raziskavo smo ugotovili, da ima primerno osvetlitev delovne površine samo 21 % anketirancev. Večina ima prešibko osvetlitev. Pri tem je treba upoštevati, da morajo imeti ljudje, starejši od 65 let, močnejšo osvetlitev kot mlajši. Za delovno površino se priporoča osvetlitev od 1400 do 2000 luksov, za splošno osvetlitev kuhinje pa od 600 do 900 luksov.

Ker se največ nesreč (padcev) v kopalnici zgodi pri vstopanju v kopalno kad in pod prho, so za večjo varnost izrednega pomena držala, ki morajo biti nameščena na ustrezni višini in ustreznih mestih (Slika 3).

Slika 3. Opremljenost kopalnice z držali

Rezultati kažejo na to, da ima sicer 30 % anketirancev že nameščena držala, ki bistveno povečajo varnost pri uporabi kopalnice, velik delež starejših oseb pa jih nima nameščenih. Ugotovili smo tudi, da imajo držala osebe, ki so bile že deležne storitev s strani fizioterapevtov ali delovnih terapevtov, saj so jim ti svetovali namestitev držal. Večina pa ni poznala niti držal niti njihovih prednosti. Podobno je tudi s sediščem v kabini za prhanje.

Ker starejši težko stojijo, še posebej med umivanjem glave, ko so roke dvignjene, je priporočljivo, da v kabino za prhanje namestimo sedišče. Obstajajo posebni samostoječi stoli in taki, ki jih lahko pritrdimo na steno. Tako lahko med prhanjem in umivanjem glave sedimo, brez nevarnosti, da bi nam na spolzkih tleh zdrsnilo ali da bi padli, ker bi se nam zavrtelo (Slika 4).

Slika 4. Opremljenost kabine za prhanje s sediščem

Sedišče v kabini za prhanje ima samo 7 % anketirancev, kar je zelo majhen delež, saj ima veliko starejših težave z ravnotežjem in slabše gibalne sposobnosti.

K večji varnosti v kabini za prhanje prispevajo tudi police za shranjevanje mila in šamponov, saj sta odlaganje teh na tla in sklanjanje nevarna, ker lahko povzroči izgubo ravnotežja in padec (Slika 5).

Slika 5. Opremljenost kabine za prhanje z odlagalno polico

Namestitev odlagalnih poličk v kabini za prhanje je preprosta, saj se lahko pritrdijo tudi s pomočjo vakuuma, kljub temu pa večina kopalnic starejših ni opremljena s poličko, na katero bi bilo mogoče odlagati pripomočke, ki jih potrebujemo pod prho. Ugotavljamo, da ima samo 12 % anketirancev v svoji kabini za prhanje odlagalno površino na priročni višini.

 

Razprava in sklepi

Z raziskavo smo ugotovili, da živi večina starejših oseb v bivalnem okolju, ki ne ustreza njihovim dejanskim potrebam, jim ne omogoča samostojnega življenja in je celo nevarno. Težave, s katerimi se srečujejo v lastnih stanovanjih, pripisujejo svoji starosti, ne zavedajo pa se, da bi lahko s kar najmanjšimi posegi ustvarili bivalno okolje, ki bi jim bistveno olajšalo bivanje v domačem okolju. Starejši se pogosto bojijo kakršnihkoli prilagoditev bivalnega okolja, po eni strani zaradi strahu pred visokimi stroški, po drugi pa zaradi strahu pred organizacijo del. Dejstvo pa je, da lahko že z manjšimi posegi, ki niso niti finančni niti organizacijski problem, dosežemo bistvene spremembe, ki omogočijo ponovno samostojnost in zagotovijo večjo varnost, posledično pa tudi to, da lahko starejši čim dlje ostanejo v domačem okolju.

Najprimernejši čas za prilagoditve stanovanja je takoj po upokojitvi, ko se težave še niso pojavile, tako se izognemo temu, da bi zaradi neprilagojenega okolja prišlo do poškodb in izgube neodvisnosti.

Literatura:

  • Boyo, S. (2001). When a house is not a home. Older People and their housing. London, AGE – Age Concern England: 65.
  • Colombo, M., Vitali, S., Molla, G., Gioia, P., Milani, M. (1998). The home environment modification program in the care of demented elderly. Arch. Gerontol. Geriatr., suppl. 6: 83.
  • Fabisiak, B., Hrovatin, J. (2014). Preferences of Polish and Slovenian seniors concerning kitchen interior design. Annals of Warsaw University of Life Sciences – SGGW Forestry and Wood Technology, 86: 92.
  • Gilderbloom, J. I., Affairs, U., Markham, J. P. (1996). Housing Modification Needs of the Disabled Elderly: What Really Matters? Environment and Behavior, 28 (4): 512.
  • Hrovatin, J., Širok, K., Jevšnik, S., Oblak, L., Berginc, J. (2014). Adaptability of kitchen furniture for elderly people in terms of safety. Drvna Industrija, 63: 113.
  • Hrovatin, J., Prekrat, S., Oblak, L., Ravnik, D. (2015). Ergonomic suitability of kitchen furniture regarding height accessibility. Collegiumantropologicum, 39: 185.
  • Klos, R., Fabisiak, B. (2012). Comparative analysis of difficulty of activities performed in kitchen by people aged 40–60 and over 60 years with visual impairment in the context of furniture design. Annals of Warsaw University of Life Sciences – SGGW, Forestry and Wood Technology, 77: 216.
  • Klos, R., Fabisiak, B., Wiaderek, K. K., Sydor, M. (2014a). Attitudes of elderly users towards design and functionality of furniture produced in Poland in the second half of the XXth century and nowadays. Annals of Warsaw University of Life Sciences – SGGW Forestry and Wood Technology, 86: 98.
  • Klos, R., Fabisiak, B., Michal, K. (2014b). Analysis of human needs in kitchen design for people with visual impairment. Drvna Industrija, 65 (1): 43.
  • Pissareva, E., Jivkov, V. (2009). Kitchen furniture design for people with physical disabilities, International symposium Wood is good – new materials, quality and design of products: 85.
  • Torrington, J., Barnes, S., Kevin, M., Kevin, M., Tregenza, P. (2004). The influence of Building Design on the Quality of Life of Older People. Architectural Science Review, 47 (2): 193.
  • Trajković, J., Prekrat, S. (2002). Furniture for mobility-impaired persons, International symposium Wood is good – Furniture, human, design: 111.
Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino te spletne strani je odgovoren izključno Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa norveškega finančnega mehanizma.