Select Page

Strokovni članki

PRILAGODITEV BIVALNEGA OKOLJA POTREBAM STAREJŠIH

IZRED. PROF. DR. JASNA HROVATIN 

Povzetek

Fakulteta za dizajn je v sklopu projekta Aktivno in kvalitetno bivanje v domačem okolju (A-Qu-A) izvajala storitev »Prilagoditev bivalnega okolja potrebam starejših«. Storitev smo izvajali s pomočjo študentov smeri »Notranja oprema«, ki so v projektu sodelovali v okviru praktičnega izobraževanja. Izdelali smo projektno dokumentacijo: z analizo problematičnih točk, načrti prilagoditev in popisom opreme glede na specifične potrebe starejših, ki so se prijavili na storitev. Bistvo storitve je bilo, kako starejšim s pomočjo prilagoditev bivalnega okolja izboljšati kakovost bivanja ter omogočiti neodvisno in varno bivanje v domačem okolju. Cilja, ki smo si ju zadali, smo presegli, saj smo izvedli več intervencij, kot smo si jih zastavili v okviru projekta. Projekt je imel korist za starejše občane, ki so izkazali zadovoljstvo z našimi storitvami, poleg tega pa so tudi študenti, ki so sodelovali v projektu, pridobili pomembne poklicno specifične in generične kompetence, ki jim bodo v veliko korist pri gradnji poklicne kariere.

Ključne besede: oprema, oblikovanje, starejši, praktično izobraževanje.

PRILAGODITEV BIVALNEGA OKOLJA POTREBAM STAREJŠIH

Fakulteta za dizajn se je v projekt A-Qu-A vključila kot eden od partnerjev z nalogo pripraviti izhodišča za prilagoditve bivalnega okolja potrebam starejših. V projekt so se vključili študenti višjih letnikov smeri »Notranja oprema« na Fakulteti za dizajn v okviru praktičnega usposabljanja, ki je obsegal 100 ur dela. Delo je potekalo pod strokovnim mentorstvom izred. prof. dr. Jasne Hrovatin in doc. Mojce Perše. V projektu je sodelovalo več kot 20 študentov, ki so opravili več kot 80 prilagoditev.

Naša cilja sta bila analiza obstoječega stanja bivalnega okolja in izdelava načrtov za prilagoditev bivalnega okolja potrebam starejših z namenom, da bodo lahko v domačem okolju ostali čim dlje neodvisni in varni. Z delom smo začeli leta 2015 in ga bomo zaključili konec leta 2016. Na storitev v okviru projekta so se lahko prijavili interesenti s stalnim prebivališčem v mestni občini Ljubljana, ki so bili starejši od 65 let. Vse dejavnosti in svetovanja so bila brezplačna, kar je bilo za stranke zanimivo in privlačno. Interesenti za storitev prilagoditve bivalnega okolja so za našo dejavnost izvedeli na predavanjih na okroglih mizah, ZOD-u, v letakih, člankih v javnih glasilih in dnevnih centrih za starejše občane.

Na Fakulteti za dizajn smo za študente, vključene v projekt, izvedli dodatna predavanja, s katerimi so poglobili znanje s področja prilagoditve bivalnega okolja starejšim. Poleg tega pa je vsak študent izvajal projekt pod mentorskim vodstvom pedagoga, s čimer smo zagotovili strokovnost in korektnost izvedbe.

Postopek obravnave je potekal tako, da smo vsako stranko obiskali ter se z njo pogovorili o potrebah, željah in težavah, ki jih ima v domačem okolju. Skupaj z njo smo izpolnili vprašalnik, kjer smo popisali stanje in označili problematične točke. Sledili so ogled stanovanja, fotografiranje in izmera prostorov. Stranke smo po potrebi znova obiskali z namenom predstavitve rešitev in morebitnih popravkov na željo stranke. Za vsako stranko smo pripravili dve prilagoditvi, eno, ki je izvedljiva z minimalnimi stroški, tako da zagotavlja ustrezno stopnjo varnosti in funkcionalnosti, ter drugo, optimalno, ki pa je pogosto povezana z večjimi adaptacijskimi posegi.

Za vsako stranko smo izdelali projektno mapo z vsemi potrebnimi načrti, pogledi, prerezi, načrti opreme in opisi ter katalog predlagane opreme in materialov z okvirnimi cenami (Slika 1). Za pripravo kataloga opreme so študenti obiskali različne trgovine in si pomagali na spletnih straneh. Za posamezne prostore smo pripravili še prostorsko vizualizacijo, tako da so si stranke lažje predstavljale preurejen in prilagojen prostor. Študent je stranko na koncu obiskal in ji predstavil projektno dokumentacijo. Vsaka stranka je prejela natisnjeno projektno mapo in zgoščenko s celotno dokumentacijo. Projektna mapa jim bo služila pri prenovi in pogovoru z izvajalci.

Slika 1. Primeri tipičnih strani s projektne dokumentacije (študentka: Sabina Miftaraj)

Ugotovili smo, da so imele stranke največ težav v kopalnici in kuhinji, zato je bilo največ intervencij opravljenih prav v teh prostorih. Seveda pa smo pri tem upoštevali, da ima vsaka stranka svoje specifične težave, bolezni, navade, želje in možnosti, tako da smo pri delu upoštevali vsa merila v želji, da bi zasnovali optimalne rešitve.

Študenti so med praktičnim delom pridobili različne kompetence in znanja. Tako so teoretična znanja prenašali v prakso, kar jim bo služilo za lažji prehod s fakultete v gospodarsko in družbeno okolje. Naučili so se komuniciranja s strankami ter spoznali različne situacije in potrebe dela. Spoznali so delo v projektu v povezavi s specifično starostno skupino. Razvijali so samokritičnost in sprejemali odločitve, kako reševati konkretne težave na terenu. Pri svojem delu so poglobili znanja s področja uporabe računalniških programov za izvedbo projektne dokumentacije. Vsak študent je ob koncu prejel potrdilo o sodelovanju v projektu A-Qu-A, kar mu bo predstavljalo pomembno priporočilo pri iskanju zaposlitve in pridobitvah lastnih projektov.

Stranke so bile s svetovanjem in projekti zelo zadovoljne. Večina je izrazila željo, da bi bile tovrstne brezplačne storitve na voljo tudi v prihodnje. Ker so se na storitve lahko prijavili samo starejši od 65 let s stalnim prebivališčem v Ljubljani, smo za vse druge pripravili priročnik za prilagoditev bivalnega prostora potrebam starejših. V njem bodo predstavljene najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo starejši, in rešitve, ki omogočajo varnejše bivanje in večjo samostojnost.

Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino te spletne strani je odgovoren izključno Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa norveškega finančnega mehanizma.