Število starejših iz leta v leto narašča. Kljub temu, da so v različni psihofizični kondiciji se prej ali slej srečajo s težavami ob uporabi opreme v lastnih bivališčih, kar lahko pripelje do izgube samostojnosti. Največji problem v domačem okolju starejših predstavljajo nevarne točke, kjer lahko pride do padcev.

Po statističnih prognozah bo leta 2030 na svetu 36% ljudi starejših od 60 let (vir: Statistični urad republike Slovenije). Starejši so sicer v različni psihični in fizični kondiciji, ne glede na to se prej ali slej srečajo s težavami kot so: slabši vid, sluh, spomin, gibalne težave in težje dojemanje informacij. Vse to vpliva na postopno izgubljanje samostojnosti in na večjo dovzetnost za poškodbe.

Stanovanja starostnikov ne ustrezajo njihovim vsakdanjim potrebam

Realno stanje je, da večina starejših oseb živi v stanovanjih, ki ne ustrezajo njihovim dejanskim potrebam. Za prenovo se ne odločijo zaradi strahu pred visokimi stroški in organizacije prenove. Čim starejši so, tem teže se odločijo za spremembe. Zato je pomembno, da si prilagodijo stanovanje za potrebe, ki jih bodo imeli v tretjem življenjskem obdobju, čim prej po upokojitvi, ko so še aktivni in se laže navadijo na spremembe.

Nevarne točke v domačem okolju starejših

Največji problem v domačem okolju starejših predstavljajo nevarne točke, kjer lahko pride do padcev in posledično zaradi zlomov do izgube samostojnosti. Problematična so predvsem stopnišča, ki morajo imeti ograjo na obeh straneh, tudi na strani kjer je zid. Ograja mora biti ustrezno visoka in nuditi varen oprijem.  Pomembno je, da je stopnišče dobro osvetljeno in da nastopne ploskve niso drsne. Seveda je veliko bolje, če se lahko izognemo stopnišču, ker ni samo nevarno, ampak ga večina starejših v poznih letih ne more več uporabljati, saj težko premagujejo višinske razlike. Zato je smiselno, da pri temeljitejši prenovi doma organiziramo vse bivalne prostore v pritličju. Starejši ne rabijo veliko prostorov, manjše stanovanje je enostavnejše za vzdrževanje higiene in predstavlja nižje stroške vzdrževanja.

Pri prenovi se prav tako izognimo vsem pragovom, saj je za starejše včasih že nekaj centimetrov visok rob nepremostljiva ovira. Iz istega vzroka se v kopalnici za starejše kopalna kad nadomesti s tušem brez tuš kadi. Tak tuš omogoča uporabo tudi z invalidskim vozičkom. Za manevriranje z invalidskim vozičkom je potreben prostor 150x150 cm, na kar je pametno pomisliti že pri prenovi, ko uporabnik sicer ne potrebuje invalidskega vozička. Če pride pozneje slučajno do te potrebe,  se bomo izognili težavam in stroškom le, če bomo na pogoje za uporabo vozička mislili že vnaprej. Za invalidski voziček morajo biti vrata široka 90 cm. Kljuke na vratih pa naj bodo v obliki črke D, da se prepreči zdrs roke.

Za varnost v domačem okolju je izrednega pomena izbira tlaka, ta mora biti seveda nedrseč in ne odseven. Vse preproge morajo biti pritrjene na tla, tako da  se ne premikajo in da ni nevarnosti, da bi se spotaknili ob zavihan rob preproge. Ne drsnost tlaka je še posebej pomembna v kuhinji in kopalnici, kjer so tla lahko mokra. V kopalnici za večjo varnost pred padci namestimo še posebna opirala.

Vsi prostori v stanovanju starejše osebe morajo biti dobro osvetljeni, saj 60-letnik potrebuje za dobro počutje 2-3x močnejšo osvetlitev kot 20-letnik. Zadostna količina svetlobe močno olajša branje, še večji pomen ima v kuhinji, ki je delavni prostor, kjer se srečujemo z ostrimi noži in drugimi predmeti, s katerimi se lahko poškodujemo. Pri prenovi zamenjajmo tudi zvonec. Izberemo čim bolj glasnega in po možnosti v kombinaciji s svetlobnim signalom.

Starejši imajo prav tako težave pri doseganju predmetov, postavljenih na policah, ki so više od 160 cm. Zato se je pri prenovi kuhinje smiselno izogniti visečim omaricam in čim bolj izkoristiti pod pultne omarice. Idealne so omarice s predali, ki jih laže praznimo in polnimo kot omarice s fiksnimi policami.

Visoke police niso samo nefunkcionalne ampak tudi nevarne, kadar starejša oseba v želji, da bi dosegla visoko ležeče predmete stopi na stol ali lestev. Podobno je s svetili, pri katerih moramo za zamenjavo žarnice stopiti na stol ali lestev. S tega vzroka je smiselno, da izbiramo stenske luči in  luči z dvema žarnicama, tako da ni težko počakati na pomoč mlajše osebe, ki bo zamenjala žarnico.

Podaljšajmo kvaliteto bivanja v domačem okolju

S prilagoditvijo bivalnega okolja potrebam starejših lahko bistveno izboljšamo kvaliteto bivanja, neodvisnost in varnost. To starejšim omogoči, da ostanejo čim dlje v domačem okolju. Priporočljivo je, da se za spremembe odločimo čim prej po 60-tem letu, ko prilagoditev še ne potrebujemo, smo pa še dovolj aktivni, da nam prenova ne povzroča prevelikega stresa. Poleg tega imamo dovolj časa, da se navadimo na spremembe.

red.prof. dr. Jasna Hrovatin
Fakulteta za dizajn, pridružena članica Univerze na Primorskem