Staranje družbe je resen problem, ki zahteva hitro in temeljito ukrepanje ter prilagoditev razmer tako, da bodo zagotavljale socialno vključenost, oskrbo in pomoč starejšim ter dostojno življenje v starosti. Dolgo trajanje življenja prinaša poleg številnih tveganj tudi mnoge priložnosti (Šiplič in Horvat, 2015).

V splošnem interesu je, da starejši človek živi v naravnem družinskem okolju. Da bi lahko bival v družinskem okolju, je treba ponuditi čim več oblik pomoči, ki jih starejši potrebujejo: zdravstveno in osebno nego, prehrano, gospodinjske usluge, manjša hišna opravila, družabništvo in podobno. Prav zato je naš projekt izrednega pomena, ker izenačuje možnosti med skupino starejših, ki v institucionalnem varstvu prejemajo vse potrebne storitve, zdravstvene in socialne, ter na drugi strani starejšega, ki se je po temeljni človekovi pravici odločil ostati doma in zato ni imel možnosti na lastnem domu prejeti zanj potrebne in primerne zdravstvene in socialne oskrbe.

Večina starejših si želi biti neodvisnih v starosti ter kakovostno in kar se dá aktivno preživeti čas ob sobivanju in sožitju različnih generacij. Kljub temu se povečuje delež starejših, ki postajajo odvisni od okolice. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v Mestni občini Ljubljana leta 2012 bivalo 48.752 prebivalcev, starejših od 65 let, kar predstavlja 17,3 % prebivalstva Ljubljane, poleg tega pa se je od leta 2000 povečalo za približno 2,6 %. Glede na stanje v družbi je treba stremeti k široki ponudbi različnih vrst pomoči za specifične potrebe starejših in zagotoviti široko dostopnost teh storitev (spletna stran A-Qu-A). Žnidarec Demšar (2015) navaja, da je ključni kriterij, da lahko govorimo o kakovosti, ki krepi moč uporabnika, vzpostavljen odnos, ki temelji na zaupanju, občutku sprejetosti, spoštljivosti in odzivnosti. Takšen odnos smo vzpostavljali tudi pri našem projektnem delu in delovali spoštljivo na vseh ravneh ponujene pomoči.

V projektu A-Qu-A smo se socialne delavke soočale z razvijanjem metod in spretnosti socialnega dela ter koordiniranjem storitev na nov način, saj smo vsak dan delale skupaj z diplomiranimi medicinskimi sestrami, fizioterapevti in delovnimi terapevti, se povezovale s socialnimi oskrbovalkami in tako bogatile kakovost opravljenih storitev na domovih naših uporabnikov. S tem projektnim delom opozarjamo na pomembnost integriranega sodelovanja, razvoj novih storitev, svetovanje, nove načine sobivanja, večje aktiviranje samopomoči in prostovoljstva ter vključevanje celotne strukture prebivalstva.

Tudi Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 navaja, da do leta 2020 želijo bistveno okrepiti skupnostne oblike socialnega varstva in povečati število njihovih uporabnikov. Na področju dolgotrajne oskrbe bo v prihodnjih letih nujna sprememba sistema financiranja (strukture financiranja), zato se predpostavlja, da bo spodbudilo povpraševanje po različnih oblikah pomoči na domu, kar naše delo potrjuje.

Starejši se pogosto soočajo z nizkimi prihodki (pokojninami), zaradi česar je visoka tudi stopnja tveganja revščine pri starejših osebah, še posebej pri tistih, ki živijo same, predvsem pa pri starejših ženskah, ki živijo same (skoraj vsaka druga ženska, stara nad 65 let, ki živi sama, ima razpoložljive dohodke pod nacionalno mejo tveganja revščine). Ob tem je pogosto slaba tudi socialna vključenost starejših oseb. V tem kontekstu smo z našim projektnim delom socialne delavke zbirale življenjske zgodbe starejših, saj za intervencijo in pomoč posamezniku potrebujemo znanje in vedenje o socialni realnosti posameznika (Mali, 2015). Tako smo uspešno zadovoljevale prej navedene potrebe naših uporabnikov.

Storitve podpore in pomoči za socialno vključevanje in samostojno življenje v skupnosti izvajajo CSD, varstveno-delovni centri, domovi za starejše, posebni socialni zavodi, zavodi za oskrbo na domu in zasebniki koncesionarji. Te oblike socialnovarstvenih storitev dopolnjujejo institucionalne storitve in hkrati predstavljajo njihovo alternativo, saj lahko del uporabnikov ob ustrezni podpori in pomoči ostane v domačem okolju, namesto da bi moral v institucionalno oskrbo.

Zavod za oskrbo na domu Ljubljana deluje kot javni zavod s področja socialnega varstva od 1. 5. 2002. Ustanoviteljica zavoda je Mestna občina Ljubljana. Zavod je bil ustanovljen za opravljanje storitev socialne oskrbe in socialnega servisa. Storitve pomoči na domu (javna služba) uporabnikom zagotavljamo s pomočjo sofinanciranja lokalne skupnosti, pri čemer del cene storitve plača uporabnik, del pa subvencionira občina (80 %). S celostnim pristopom želimo odgovoriti na vse potrebe ljudi, ki živijo na svojem domu in zaradi starosti, invalidnosti ali bolezni potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/2010) v 6. in 7. člen podrobneje opredeljuje storitvi pomoč na domu in socialni servis.

Zaradi potreb starejših po širitvi pomoči zavod v okviru projekta Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju (A-Qu-A) uporabnikom med trajanjem projekta, to je od maja 2015 do konca leta 2016, na domu nudi brezplačne storitve fizioterapije, delovne terapije, dietetike, zdravstvene nege in logopedije. Skupaj s projektnimi partnerji (Mestno občino Ljubljana, Univerzo na Primorskem, Znanstvenim-raziskovalnim središčem, Inštitutom za kineziološke raziskave, Mestno zvezo upokojencev Ljubljana, Zdravstveno fakulteto, Fakulteto za dizajn, norveškim partnerjem, Univerzo Oslo in Akershus – Fakulteto za zdravstvene vede) nudimo dodatne oblike pomoči, izobraževanj, svetovanj in rekreacije za kakovostnejše življenje v domačem okolju. Projekt je bil namenjen starejšim nad 65 let, osebam s statusom invalida in kronično bolnim, članom Mestne zveze upokojencev Ljubljana ter drugim zainteresiranim posameznikom, ki živijo na območju Mestne občine Ljubljana ter so za pomoč prosili. Osnovni cilj projekta je zagotoviti zdravo in aktivno staranje prebivalstva. Izvajanje projekta A-Qu-A pomembno vpliva na kakovost izvajanja storitev socialne oskrbe, ozaveščanje uporabnikov na področju preventive in neposrednega izvajanja storitev drugih zdravstvenih dejavnosti, daje poudarek celostnemu pristopu in timskemu delu različnih strok ter s tem izboljšuje psihofizično kondicijo uporabnikov in zaposlenih zavoda.

Integrirana oskrba v sklopu projekta A-Qu-A

Za boljše razumevanje dolgotrajne oskrbe je OECD spomladi 2005 sprejela definicijo, ki jo opredeljuje kot izvajanje različnih vrst zdravstvene in socialne oskrbe, ki jih posameznik potrebuje pri opravljanju osnovnih življenjskih dejavnosti v nekem časovnem obdobju, in je posledica splošne oslabelosti, kronične bolezni, poškodbe ali druge bolezni. Je pristop, ki omogoča kontinuirano obravnavo starejših oseb, bolnikov s kronično boleznijo, oseb z degenerativnimi spremembami, oseb po poškodbah in invalidnih oseb.

Dobra koordinacija, povezovanje in komunikacija znotraj služb in navzven med izvajalci in uporabnikom ali neformalnim izvajalcem oskrbe vplivajo na večje zadovoljstvo posameznika in izvajalcev, izboljšajo kakovost storitev in so stroškovno učinkovitejši, hkrati pa zmanjšujejo neučinkovitost služb in posameznika znotraj sistema.

Vodenje integrirane oskrbe je bilo tudi pri našem projektu usmerjeno na življenjsko okolje posameznika (upoštevanje človeka kot enkratnega posameznika, njegovih navad in socialnega okolja, spoštovanje dostojanstva in njegovih vrednot), sestavljale so jo profesionalne storitve fizioterapije, delovne terapije, zdravstvene nege, logopedije na domu in socialne oskrbe, storitev neformalnih izvajalcev in prostovoljcev (jasna določitev nalog, dobra komunikacija), povezavo služb znotraj organizacije (dobra notranja povezanost in uporaba razpoložljive informacijske in druge tehnologije, pretok kadra glede na potrebe služb), koordinacijo služb različnih izvajalcev (standardi, kriteriji, vrednotenje storitev, informacijski sistem in usmeritev na potrebe posameznika – zdravstvene in ali socialne), medsebojno povezovanje in usklajevanje s finančnimi možnostmi in zakonskimi predpisi.

Koordinacija nosilca projekta

Koordinacija nosilca projekta je najprej pomenila delo z uporabniki ter usklajevanje in prilagajanje njihovim individualnim potrebam – kar najbolj smo upoštevali življenjski svet uporabnika. Vsak dan smo sodelovali s strokovnimi sodelavci Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, vodji in koordinatorji enot ter socialnimi oskrbovalci pri delu na terenu. Za socialne oskrbovalce so diplomirane medicinske sestre, fizioterapevtke in delovne terapevtke organizirale notranja izobraževanja, dodatna znanja s področja zdravstva, zdrave prehrane in kineziologije, ki so pomembna za uporabnike in dvig kakovosti storitev ter varovanja zdravja zaposlenih. Nenehno smo se povezovali z drugimi partnerji v projektu in zunanjimi izvajalci projekta. Sodelovali smo z različnimi službami v lokalnem okolju (patronažna služba, CSD, nevladne organizacije, Dnevni centri aktivnosti za starejše v Ljubljani in drugimi). Organizirali smo izobraževanja zaposlenih na Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana za programe zdravega staranja. Izvajali smo delavnice, kjer so zaposleni v ZOD pridobili osnovna praktična znanja in praktične izkušnje pri izvajanju specifičnih pristopov za krepitev srčno-žilnega, mišično-skeletnega in respiratornega sistema ter lokomotornega aparata starejših. Koordinacija projekta je zajemala tudi predstavitve projekta A-Qu-A v šestih Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljani v sklopu predstavitev množičnih meritev in aktivno sodelovanje na sedemnajstih okroglih mizah v Četrtnih skupnostih v Ljubljani. Za promocijo projekta smo skrbeli s sodelovanjem na različnih festivalih, na primer v Centru medgeneracijskega učenja, na Uličnem festivalu »Prava zmes odpravi stres«, na Festivalu za tretje življenjsko obdobje in drugih tovrstnih prireditvah. Prepletanje sociale in zdravstva se je izkazalo kot nenadomestljiv člen uspešnega dela pri našem projektu.

Za izvajanje storitev v okviru projekta je Zavod za oskrbo na domu Ljubljana zaposlil deset strokovnih delavk/-cev, in sicer dve koordinatorici pomoči na domu, dve diplomirani medicinski sestri, dve fizioterapevtki, dve delovni terapevtki, eno logopedinjo, ki je v okviru projektu zaposlena za 10 % delovnega časa, in eno poslovno sekretarko.

Slika 1: Zaposlene v okviru projektu A-Qu-A

Od maja 2015 do konca septembra 2016 je bilo evidentiranih skupaj 1082 potreb in želj po storitvah fizioterapije, delovne terapije, zdravstvene nege, dietetike in logopedije na domu, ki so jih izrazili uporabniki ali njihovi svojci. Po poročanju strokovnih delavk in socialnih oskrbovalk/-cev na terenu pa je dejanskih potreb po teh storitvah še več, ki nam jih zaradi kadrovskih zmožnosti ne uspe pravočasno zagotoviti, saj gre v večini primerov za potrebe po takojšnjem posredovanju teh storitev.

Tabela 1: Evidentirane potrebe po storitvah FT, DT, ZN, logopedije in dietetike

Legenda:
FT – fizioterapija
DT – delovna terapija
ZN – zdravstvena nega
LOG – logopedija

Do konca septembra 2016 je bilo opravljenih skupaj 969 prvih obiskov in skupno 7652 storitev na domovih uporabnikov. Pri storitvah fizioterapije in delovne terapije smo v povprečju izvedli 10 obravnav na uporabnika. V naslednji tabeli je prikazano število obiskov po posameznih strokah. Prvi obisk je opravila diplomirana medicinska sestra. Opravila je triažo in ocenila, katera od terapij je primerna za uporabnika. Skupno število triažnih obiskov je bilo 969.

Tabela 2: Število prvih obiskov

Tabela 3: Število opravljenih storitev

Raziskava o zadovoljstvu uporabnikov

Pomemben vidik uspešnosti projekta se kaže tudi v zadovoljstvu uporabnikov. Za ta namen je bila opravljena raziskava o potrebah in zadovoljstvu uporabnikov pomoči na domu in storitev v okviru projekta A-Qu-A. Izvedenih je bilo osem kvalitativnih intervjujev, sedem z uporabniki storitev A-Qu-A in enega s svojcem uporabnika. Vsi intervjuvanci so v okviru projekta prejeli prvi obisk od diplomirane medicinske sestre, štirje od njih so bili v nadaljnjo obravnavo vključeni pri fizioterapevtki, dva sta bila obravnavana pri delovni terapevtki in dva sta prejela storitve zdravstvene nege.

Projekt je bil s celostno obravnavo, timskim pristopom, sodelovanjem različnih strok in brezplačnimi storitvami dostopen vsem starejšim nad 65 let, osebam s statusom invalida in kronično bolnim, članom Mestne zveze upokojencev Ljubljana ter drugim zainteresiranim posameznikom, ki živijo na območju Mestne občine Ljubljana in so za pomoč prosili. Informacije o projektu A-Qu-A so ljudje dobili na različne načine: »Doktor Zorova mi je povedala za to stvar in potem je prišla medicinska sestra do mene in sem bila čisto presenečena. / »V časopisu sem prebrala, da je Janković obnovil eno hišo, v kateri se izvaja ta projekt in sem vedela katero, mimo nje se namreč peljem, ko grem v mesto ali trgovino.«

Ključno za našo populacijo uporabnikov se je izkazalo to, da so storitve brezplačne in izvajane na domu: »Fizioterapijo sem imela samo pri vas, ker je brezplačna in še na domu. Ker z možem tako nikamor ne moreva.« Uporabniki so pohvalili organizacijo in koordinacijo dela, še posebej pomembna sta jim hitro ukrepanje in dobra odzivnost. »Jaz nič ne rečem, zame ste bili v pisarni zlati. Kadar sem klicala, ste me vprašali, kaj potrebujem za moža ali zase. in ste takoj nekoga poslali.«

Storitev zdravstvene nege je zajemala prve obiske in triažo na domovih naših uporabnikov, pomoč pri negi bolnih in starejših ter sodelovanje v procesu preventive, zdravljenja in rehabilitacije. Uporabnikom je bilo pomembno, da so prejeli storitve, ki jih drugje niso bili deležni. »Medicinski sestri sem hvaležen. Rešila me je. Hodila mi je povijat noge, ker nikjer nisem mogel dobiti te storitve. Zdaj je stanje toliko boljše, da lahko oskrbovalke pridejo in mi oblečejo ortopedske nogavice, da lahko zjutraj vstanem in začnem dan. Brez tega ga ne morem«.

Fizioterapija in delovna terapija sta uporabnikom omogočili večjo samostojnost in kakovost življenja na domu. Uporabniki so izpostavili bistveno izboljšanje zdravstvenega stanja in bolj učinkovito rehabilitacijo: »S fizioterapijo na domu sem bila zadovoljna, dosegla sem to, da je roka funkcionalna do te mere, da zmorem sama še naprej kuhati, skrbeti zase in moža.« Uporabniki so navedli veliko zadovoljstvo s protibolečinsko obravnavo, ker je zanje to pomenilo bistveno izboljšanje splošnega počutja, možnost opravljanja vsakodnevnih opravil in velikokrat ponovno vključevanje v socialno mrežo: »Fizioterapija z laserjem mi zelo koristi, z delom fizioterapevtke sem zelo zadovoljna.« Delovnoterapevtske obravnave so se izkazale kot nepogrešljive pri kognitivnih treningih in izobraževanju svojcev: »Imam vašo delovno terapevtko, s katero bova žal zdaj končali. Ona z mano dela spominske vaje, tudi logične vaje mi dá.« »Prinesla mi je še gradivo v branje, da vem, kaj je dobro zame.« Prav tako tudi svetovanje s strani fizioterapije: »Fizioterapija na domu je bila vsekakor zlato, ker prej si nisem upala telovaditi, dokler mi ni fizioterapevtka razložila, kako naj to pri svoji poškodbi delam.«

Uporabnikom je bilo pomembno, da so bile upoštevane in zadovoljene njihove potrebe, zadovoljni so bili z individualnim pristopom dela ter da so si strokovne delavke vzele čas za njih: »Vaša fizioterapevtka dela čudeže. Je zelo prijazna in vedno se mi prilagodi.« / »Diplomirana medicinska sestra je kot biser, kot najina mama, vedno si vzame čas.« Uporabnikom je poleg profesionalno opravljene storitve veliko pomenil tudi dober odnos s strani strokovnih delavk: »So strokovnjakinje, prijetne, obvladajo svoje delo.« / »Zahvaljujem se delovni terapevtki za dobro opravljeno delo in dober odnos do gospe.«

Kot pomemben vidik odnosa so uporabniki izpostavili tudi spodbujanje in opolnomočenje ter skrb za svojce s strani strokovnih delavk: »Veste, kako sem bila na tleh … Potem pa so začele vaše prihajati, še posebej medicinska sestra, ki mi je pomagala pri možu … Veste, ko dobite takšno oporo od nekoga, me dvigne.« / »Vaš projekt je zelo dober, predvsem brezplačne storitve in odnos terapevtke, saj je zelo motivirala mojo mamo, da je bolj aktivna.« Ob skrbi za uporabnika so strokovne delavke prepoznale še dodatne potrebe po pomoči: »Ko je k možu prišla medicinska sestra zmerit pritisk, sem jaz komaj še hodila … In me je vprašala, kaj je narobe. Ko je videla, kako sem slaba, je takoj tekla do avta, vzela protibolečinski TENS in druge stvari, mi ga namestila in me še masirala z nekim gelom. Tako da je bilo meni vsaj za živeti. Enkrat na teden je hodila k meni, dokler nisem bila boljša. To je zlata duša, tako rada bi, da bi še prihajala.«

Vključenost v projekt A-Qu-A je za nekatere pomenila edino rešitev, ki so jo dobili: »Vaš projekt nam je zelo pomagal, za razliko od zdravstvenega sistema ste res naredili maksimum.« / »Medicinski sestri sem hvaležen. Rešila me je. Hodila mi je povijat noge, ker nikjer nisem mogel dobiti te storitve.« Nekateri so samo na tak način lahko ostali v domačem okolju: »Brez vaše medicinske sestre ne bi zmogli, samo ob vaši pomoči je mož lahko ostal doma.«

V projektu smo uporabnike obravnavali celostno, za kar je bilo potrebno sodelovanje različnih strok. To dokazuje izjava naslednje uporabnice: »Iz zavoda hodijo k meni čistit. Ko so videli, v kakšnem stanju sem, so k meni poslali medicinsko sestro, vključeno v projekt, ki me je povprašala, kaj potrebujem. Potem je redno hodila k meni, skupaj s patronažno. Ker sem imela zlom roke, je k meni poslala tudi fizioterapevtko.«

Pomanjkljivosti, ki so jih uporabniki navedli v zvezi z izvajanjem storitev v projektu A-Qu-A in o katerih so poročale strokovne delavke ter smo jih opazili tudi pri sami koordinaciji projekta, so vezane na začasnost projektnega dela. Zaradi zaključevanja projekta se je skrajšalo število obravnav, uporabniki so prejeli le en sklop terapij, čeprav bi jih potrebovali še več. Pri delu smo naleteli na nezadovoljstvo zaradi čakalnih vrst, ki na začetku niso bile predvidene v tolikšni meri. Povprečna čakalna doba za terapijo je bila štiri mesece. Najdlje so čakali na fizioterapijo, tudi do pol leta. Po koncu obravnav se je v večini primerov izkazala potreba po nadaljevanju: »Tole je dala, tisti aparat TENS, vnetje je izginilo, bolečine so pa še vedno prisotne. Mogoče bi res bilo potrebno še več ponovitev terapij …« / »Jaz bi potrebovala nekoga, ki bi dalj časa hodil k nama; razumem pa, da se ta vaš projekt zaključuje in da dobimo le določen delež teh storitev.«

Anketa o zadovoljstvu uporabnikov

Zadovoljstvo uporabnikov smo preverjali tudi z anketo. V ta namen smo poslali ankete uporabnikom socialne oskrbe in uporabnikom, vključenih v storitve projekta A-Qu-A. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati, ki se nanašajo na odgovore uporabnikov, vključenih v storitve projekta A-Qu-A.

Preverjali smo zadovoljstvo s storitvami, v katere so bili vključeni. Največ uporabnikov je bilo vključenih v fizioterapijo, najmanj pa jih je imelo prehransko svetovanje. Oceno prehranskega stanja in svetovanja smo začeli izvajati šele v začetku septembra, zato je število uporabnikov tako majhno. Z vsemi storitvami so uporabniki večinoma zelo zadovoljni, izstopa le logopedija, pri kateri se je izkazalo, da so pričakovanja uporabnikov zelo drugačna od sposobnosti, ki so jih imeli uporabniki glede na njihovo zdravstveno stanje in možnosti rehabilitacije. Večina primerov je bila zastaranih, zato program logopedije za njih ni bil primeren na način, kot smo ga načrtovali. Glede na možnosti smo le pri petih, od skupaj dvaindvajsetih uporabnikov z afazijo, izvajali individualno terapijo večkrat.

Tabela 4: Vključenost v storitve projekta A-Qu-A in zadovoljstvo

Izvajanje storitev na domu uporabnikom pomeni predvsem večjo kakovost življenja na domu in dejstvo, da so imeli možnost dobiti potrebno terapijo na domu, saj v ambulanto zaradi zdravstvenega stanja niso mogli iti. Vključenost v storitve jim pomeni tudi izboljšanje zdravstvenega stanja, razbremenitev svojcev, večjo samostojnost življenja na domu, ohranjanje dosedanjega sloga življenja in učinkovitejšo rehabilitacijo.

Tabela 5: Pomen opravljenih storitev na domu uporabnikov

Po koncu projekta bi bilo 60 % uporabnikov pripravljenih plačati fizioterapevtske storitve, 42 % delovnoterapevtske storitve in 31 % kineziologijo na domu.

Tabela 6: Pripravljenost plačila storitev

Razprava

V Zavodu za oskrbo na domu med dolgoletnim delom s starostniki ugotavljamo, da velikokrat storitve klasične pomoči na domu, kot jo definira Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/2010), ne zadostujejo za vsakdanje življenje starostnika na lastnem domu. Pomemben vidik starosti je tudi zdravstveno stanje starejših, ki ob socialni oskrbi potrebujejo tudi zdravstvene storitve. Izvajanje projekta A-Qu-A pomembno vpliva na kakovost izvajanja storitev socialne oskrbe, ozavešča uporabnike na področju preventive in neposredno izvajanje storitev drugih zdravstvenih dejavnosti, daje poudarek celostnemu pristopu in timskemu delu različnih strok ter s tem izboljšuje psihofizično kondicijo uporabnikov in zaposlenih. Rezultati projekta kažejo na potrebo po nadaljnjem izvajanju teh storitev, ki bodo vplivale na večjo samostojnost, dejavnost in kakovost življenja starejših na svojem domu. S celostno pomočjo starejšim pri težavah, s katerimi se srečujejo pri bivanju v lastnem domu, smo ponudili rešitve, ki trajnostno vplivajo na spremenjene bivanjske navade starejših, njihovo večjo samostojnost ter bolj zdravo in aktivno življenje.

Neenakost med posameznimi skupinami starejših se kaže predvsem na ravni socialno-ekonomskega statusa, kar je samo po sebi in zakonodajnih predpostavkah neetično. Projekt je omogočil vsem osebam enake možnosti pri zadovoljevanju potreb. Programi in storitve so prilagojene potrebam vsakega posameznika, kar je zmanjšalo trenutne neenakosti med posameznimi skupinami. Pomemben poudarek sloni tudi na multidisciplinarnem izvajanju dejavnosti in dolgoročni viziji mreženja različnih strokovnih ozadij ter usposabljanja strokovnih delavcev za nadaljnje izvajanje dela.

Dolgoročna idejna zasnova projekta je sprememba strokovne prakse in pristopa k celostni oskrbi na domu. S projektom, ki je nadgradnja obstoječega sistema oskrbe na domu, stremimo k spremembi socialne zakonodaje ter večji socialni pravičnosti in vključenosti uporabnikov (ranljivejša družbena skupina) pa tudi boljši dostopnosti do storitev ter za zmanjševanje razlik v zdravju med skupinami uporabnikov. Na podlagi izkušenj pri izvajanju projekta menimo, da je celoten sistem podpore starejšim, ki ga izvajamo v sklopu projekta A-Qu-A, primeren za implementacijo v širšem slovenskem okolju in lahko veliko prispeva pri sprejemanju Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Naša vizija je, da Zavod za oskrbo na domu Ljubljana postane prepoznavni center za pomoč starejšim, invalidom in kronično bolnim, kjer lahko vsak posameznik ali skupina dobijo vse informacije in pomoč, ki jo potrebujejo za kakovostno življenje na svojem domu. S primernim informiranjem, visokim standardom kakovosti dela in široko ponudbo storitev ter celostnim pristopom pri delu z ljudmi lahko našim uporabnikom omogočimo lepše življenje. Njihovo željo po polnovrednem in polnomočnem življenju razumemo in sprejemamo kot našo nalogo in poslanstvo.

Mnenja uporabnikov in njihovih svojcev

Zahvaljujem se vam za pomoč, ki ste jo nudili mojemu možu Jakobu Moškercu na domu. Vaša pomoč mu je bila še kako dobrodošla, to sem opazila sama, saj prej ni kazal nobenega zanimanja za prav nič. Pri njem je namreč problem, da domačih ne uboga, je neposlušen, ne vidi smisla, da bi se potrudil. Ko pa je prišla pomoč v obliki druženja z vaše strani, se je na to odzval čisto drugače, pozitivno seveda. Morda tudi zato, ker čuti, da mora nekoga, ki ga ne pozna, ubogati in poslušati, medtem ko mu želijo pomagati domači in okolica, on pa se za vse skupaj sploh ne zmeni. Ker je bil obiskov vesel in ker vidim v tem neki smisel kljub njegovi težki bolezni, bi vas prosila, če je le mogoče, da bi se tudi v prihodnje dogovorili za srečanja, seveda, kolikor je to izvedljivo z vaše strani. Marija Moškerc (objavljeno na spletni strani A-Qu-A)

K meni hodi ob petkih delovna terapevtka ga. Petra. Zelo sem zadovoljna z njo. Zelo mi pomaga. Brez nje bi bila nekaj časa negibna. Zdaj pa se stanje izboljšuje. Rada bi, da bi z njeno nego dosegla, da bi čez nekaj časa hodila po sobi in potem bi vzdržale noge, zelo sem ji hvaležna za njeno pomoč. Hodiva s hojco, za zdaj še bolj malo, se pa izboljšuje, telovadi z menoj, kaže mi vaje in telovadbo. Privošči mi tudi lepe besede, kar staremu človeku veliko pomeni, zelo simpatična oseba je. Prosim, da bi mi podaljšali njeno nego kot delovne terapevtke v okviru evropskih sredstev za regionalni razvoj. Ko bo pa to poteklo, hočem, prosim, da bi jo redno zaposlili za nedoločen čas. Meni to veliko pomeni. Prav tako tudi drugim starim ali bolnim ljudem. Lepo prosim. Hvaležna Ana Koželj (objavljeno na spletni strani A-Qu-A)

Zahvaljujem se Vam za Vašo pomoč ob mojih zdravstvenih težavah in ob operaciji kolka. Smolo ali srečo sem imela, saj so se težave kar vrstile: operacija kolka, ponovna operacija (bakterija), nato se je pojavil izbruh putike, nato nepopravljiv odnos zavračanja hrane. Nato še nesporazum z antibiotiki, tabletami. V vseh teh težavnih trenutkih je obisk naše gospe Sanje zame pa tudi za mojo soprogo pomenil svetel žarek v vsakodnevnih težavah. Zelo prijazna je bila tudi gospa, ki nas je prva obiskala. Prav tako gospa Marina. Vsem najlepša hvala in vse dobro. Marjan in Darinka Jurkovič (pismo, objavljeno na spletni strani A-Qu-A)

Naj bo ta knjiga gospe Sanji Pavlin skromna zahvala za trud, ki ga je imela z bolnico Bogomilo Corel. Sestra Sanja, hvala vam.

Spomladi 2016 smo koristiti subvencioniran program Mestne občine Ljubljana za brezplačno nudenje delovne terapije na domu starejših občanov in občank: gospa Cirila Bučar, stara 86 let (živi na Ul. Poh. Bat. 199 v Ljubljani), ima zelo upadle kognitivne sposobnosti, z demenco je bila deležna desetkratnega obiska specialista za delovno terapijo. Te možnosti smo bili zelo veseli. V vseh pogledih sta taka možnost in visokokakovostna obravnava, ki ju je bila ga. Bučar deležna, zelo, zelo dobrodošli in zelo koristni. Poleg tega, da je pri takem stanju upada kognitivnih sposobnosti starejše osebe vsaka ura prijetne in dobre komunikacije še kako dragocena, smo tudi svojci med temi obiski pridobili vrsto nepogrešljivih in zelo koristih nasvetov, naslovov za pripomočke, stikov za nadaljnjo podporo in skrb za takega svojca, do katerih sami ne bi prišli. Nudena desetkratna terapija in druženje so nekaj resnično koristnega. Bolj ko so terapevti izkušeni in izurjeni, bolj je tudi taka pomoč učinkovita. Kot družina, ki smo soočeni z zelo resnim problemom omejene bolezni in zato s stalnim »izumljanjem« metod komunikacije, orientacije, motivacije ter prav tako stalnim financiranjem oskrbe in načinov, kako naj bo življenje s tako boleznijo dovolj ugodno in prijetno za starostnika, še kako cenimo tovrstno podporo. Menimo, da je tako ali podobno obliko pomoči treba nadaljevati, če ne še povečati oziroma postopno razvijati. Prepričana sem, da je to v veliko korist vseh, tako tistih, ki se s težavami starostnikov soočamo, kot tistih, ki se poklicno s tem ukvarjajo in na koncu boljšega vsakdana vseh. Lep pozdrav in s spoštovanjem, Mateja Bučar (objavljeno na spletni strani A-Qu-A)

Spodaj podpisana se vam zahvaljujem za fizioterapijo, ki jo je izvajala vaša ga. Petra na domu. Moram priznati, da se mi je bolezensko stanje nekoliko izboljšalo. Priporočam se, če bo še kdaj kaj možnosti, da bi terapijo ponovili. Hvala za poseg in srečno novo leto vam vsem želi hvaležna Matija Junkar, Ljubljana, Ane Ziherlove 8. Srečno! (objavljeno na spletni strani A-Qu-A)

Žena invalida Hermana Lukana, rojena 4. 4. 1941, po možganski kapi sem zelo zadovoljna za pomoč na domu in se iskreno zahvaljujem. Že ob prihodu vaše delavke (gospe Petre) v naš dom je prinesla veliko dobre volje, veselja in vse je bolj pozitivno. To mi starejši zelo potrebujemo. Ugotavljamo oziroma bi želela, da bi se ta pomoč nudila malo več, morda dvakrat na leto. Lepa hvala! Justi Lukan (objavljeno na spletni strani A-Qu-A)

Spoštovana ga. Rosana, v mojem imenu in imenu očeta bi se vam rada iz srca zahvalila za priložnost, ki mu je bila omogočena. Zelo smo bili zadovoljni, oče se je iz tedna v teden veselil obiska vaših terapevtk in je tudi po svojih zmožnostih aktivno sodeloval. Če se bo projekt še nadaljeval, vas prosim, če me lahko o tem obvestite, se pa že zdaj toplo priporočam za očetovo ponovno vključitev vanj. Vse dobro vam želim in uspešno delo še naprej, Zdenka

Literatura

1. Kadiš, Šiplič (2002). Psihosocialni vidik staranja, Socialno delo, letnik 41, številka 5, stran: 295–300
2. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 (ReNPSV13–20), stran 4668
3. »Socialna oskrba na domu: Izziv za koordinirano dolgotrajno oskrbo«, Zbornik strokovnega srečanja, Ljubljana, 17. 11. 2015.
4. Spletna stran: http://www.a-qu-a.si/.

1. Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege: http://www.zdravstvena.info/vsznj.
2.  WHO. Key policy issues in long – term care: http://www.who.int/ncd/long_term_care/index.htm, http://www.who.int/chronic_conditios/en/.
3. EHMA. Integrating Services for older people: http://www.ehma.org.